Odpravili smo se na morje. Za orkester nič nenavadnega, saj je to ustaljena praksa druženja članov. Pa vendar, Ave in Avetar sta sama po sebi posebna, prav takšen je bil naš dopust. Sprva zelo neprepričani o lokaciji, saj internetni zemljevid Ljubljanske ulice v Umagu ni našel. Pa vendar smo izvidniki dobro opravili delo, saj ulica obstaja. Tako smo se v Šentjerneju zgodaj zjutraj naložili v avtomobile in se odpeljali v sončni vzhod. Napetost je rastla z vsakim prevoženim kilometrom, vsi smo že komaj čakali kosilo – Mirovo lazanjo. Kosilo, počitek, plaža, morje, senca in blatna jama, ki je ostala kot dokaz dežja prejšnje noči. Seveda smo morali vsi po malem namočiti noge vanjo, kaj kmalu pa smo ugotovili, da se te blato prime kot drugi čevelj. Morje je storilo svoje in naravno obuvalo je kmalu odpadlo. Za večerjo pa lazanja. Še enkrat, pa vendar tokrat na meniju kuhinje. Spoznali smo, da je čez Mirovo ni! Zvečer za rekreacijo sprehod v mesto. Po povratku so se nekaterim jeziki razvezali in razvila se je močno poglobljena filozofska debata, ki je prinesla jutro za najvztrajnejše.

Drugi dan. Telovadba, vonj po kavi, zajtrk. Odhod na plažo in neskončno število odigranih partij enke. Remi in tarot zahtevata veliko več dela, zato smo se raje držali osnov. V vodi pa… tunkanje, plavanje in spoznavanje novih prijateljev fuj-fujev. Morje je bilo polno majhnih, sluzastih, lebdečih tvorb, podobnih majhnim meduzam, vendar ne nevarnim. Le-ti so nas spremljali povsod v vodi. Kosilo, počitek, kava, plaža. Sprva smo se odpravili na odbojkarsko igrišče, ker pa sta bili obe zasedeni, smo si med njima zarisali svoje igrišče in odigrali partijo Med dvema ognjema. Lovljenje barve in fotošuting sta na takem dopustu obvezni stvari. Nekatera dekleta smo opravile uradno fotografiranje, kasneje smo se pridružile glavnini pri partiji odbojke. Glasen smeh in vzkliki Ave so se razlegali po plaži. Večerja, pavza, kartanje, druženje, šah, za mene pa čas za pripravo skupnega večera. Vsi člani, zbrani v krogu, ki simbolizira življenje, se držimo za roke in se iz prepletene gmote poskušamo ponovno razplesti v krog. Obilica smeha je napolnjevala jedilnico, kar je bil dober začetek enkratnega večera. Druga igra je vzbudila tekmovalno žilico v nas, zadnja pa prebudila kreativnost. Luna je bila že visoko na nebu, kar je bil znak za odhod v posteljo. Pa vendar smo najvztrajnejši ob obilici dobre glasbe iz starih posnetkov dočakali prvo petelinovo petje.

Tretji dan. Zadnji dan. Telovadba, vonj po kavi, zajtrk. Še pred zajtrkom pa obvezna telovadba za dobro jutro. Naš krog športa je prinesel ustvarjalne igre za razgibavanje, ki so nam vlile energije za cel dan. Po zajtrku pa je sledila plaža, zadnji dan je bilo potrebno še toliko bolj izkoristiti. Nekaj Avetarjev je ostalo v senci s kupčkom kart, ostali pa so se družili v vodi in pod njo. Kosilo, še zadnje, počitek in pakiranje. Preden smo odšli na plažo, smo izpraznili sobe in se pripravili na odhod. Še zadnjič smo skupaj zaplavali, se smejali in zabavali, posneli pocukrane slike, nato pa se vrnili pred hostel in pojedli lubenico za na pot. Zadnja uradna stvar, ki nam je še preostala, je bilo slikanje. Namestili smo se za dobro staro gasilsko – orkestrsko in s širokimi nasmehi gledali v fotoaparat. S polovičnimi nasmehi smo si na parkirišču še zadnjič zaklicali Ave, se usedli v avte in se odpravili proti domu.

Srečna, zadovoljna, pomirjena se vračam iz tega dopusta. Vesela za to skupino posameznikov, ki v sebi čutijo ljubezen in jo z veseljem delijo s svetom. Vesela, da sem član takega društva.

Eva KRŠTINC, članica Orkestra Ave Šentjernej